IZVAJAMO ENERGETSKE OBNOVE STAVB
PO VSEJ SLOVENIJI
T: 
041 / 632 776
 
051 / 251 910
 
051 / 327 996

OGREVANJE

Da vam bo vedno ravno prav toplo

 

 

 

 

PRENESI - KATALOG SAMSUNG EHS MONOBLOCK TOPLOTNE ČRPALKE

  

 

 

Toplotne črpalke ZRAK-VODA Samsung ESH inverter monoblock (zun+not enota)

RC090MHXEA – moč ogrevanja: 9 kW (W35stC/7stC), COP: 4,3      2.990 EUR (brez 9,5% ali 22% DDV)

RC120MHXEA – moč ogrevanja: 12 kW (W35stC/7stC), COP: 4,6      3.790 EUR (brez 9,5% ali 22% DDV)

RC160MHXEA – moč ogrevanja: 16 kW (W35stC/7stC), COP: 4,2      3.990 EUR (brez 9,5% ali 22% DDV)

  • paketna izvedba EHS monoblock zunanje enote, ki ima vgrajen hidro modul in ne potrebuje ločene notranje enote
  • krmilnik za delovanje toplotne črpalke z možnostjo krmiljenja obstoječega kotla, solarnega ogrevanja, bojlerja itd... MIM-E03A
  • žični daljinski upravljalnik
  • grelnik kondenzata zunanje enote in proti-zmrzovalna funkcija krmilnika
  • priklop na 1 Ph/230V/50Hz
  • delovanje do -20 stC zunanje temperature
  • do 55 stC voda za ogrevanje
  • izboljšano delovanje: 90% moči pri -10 stC zunanje temperature
  • optimalno območje delovanja +2 stC / -2stC zunanje temperature
  • 5 let garancije Samsung kompresor

Osnovna izvedba dostave, krmiljenja, montaže in priklopa   1.110 EUR (brez 9,5% DDV)

  • obstensko talno montažo zunanje enote na talne konzole v isti etaži kot kotlovnica – predhodno pripravljena podlaga
  • cevne instalacije do 5 m oddaljenosti od kotlovnice
  • povezava na obstoječe ogrevalne instalacije in obtočno črpalko, z novimi krogelnimi ventili
  • izvedba potrebnega praznjenje in polnjenje ogrevalne instalacije z vodo
  • elektro instalacije do 5 m kabelske povezave kotlovnica/zunanja enota – predhodno pripravljen elektro priključek z varovalko
  • vgradnja žičnega daljinskega krmilnika v kotlovnici ali na pripravljeno elektro instalacijo v sobi

Možne opcije dogradnje in predelave kotlovnice, akumulatorji, bojlerji in drugi dodatki ter specifične rešitve ogrevanja po želji in ločeni ponudbi.

 

Ogrevanje na lesno biomaso

Ogrevanje na lesno biomaso

Ogrevalna tehnika je v zadnjih letih skokovito napredovala. Sodobni kotli na lesno biomaso se v primerjavi s klasičnimi kotli precej razlikujejo. Les kot klasično gorivo je zamenjala lesna biomasa, h kateri prištevamo polena, sekance in pelete. Kurilna vrednost goriva, ki ga uporabljamo v sodobnih kotlih je višja, če kurimo suh les. Več kot je vlage v lesu, več energije uporabimo za njeno izhlapevanje. Vsakih 10 odstotkov vlage zmanjša kurilno vrednost lesa za 12 odstotkov. Na kurilno vrednost poleg vlage vpliva tudi vrsta lesa in njegova kvaliteta.

Preberi več ...

Za ogrevanje uporabljamo les listavcev, ki ima večjo gostoto in počasneje izgoreva. Če gorivo ni kakovostno, lahko pride do motenj pri zgorevanju in posledično do kondenzacije vlage v kotlu ali dimniku. Življenjska doba kurilne naprave se bistveno zmanjša.

Od sodobnih kotlov na lesno biomaso zahtevamo avtomatično delovanje, ekonomičnost, dolgo življenjsko dobo, čim manj vzdrževanja in minimalne emisije škodljivih snovi v okolje. Za energijsko učinkovitost (večji izkoristki, manjša poraba goriva) so zato prvi pogoj ustrezni ogrevalni kotli ne glede na vrsto lesa (mehek ali trd les) in obliko goriva (polena, sekanci, peleti). Sodobna regulacija, samodejno polnjenje in vžig goriva, kotle na les uvršča ob bok kotlom na fosilna goriva. Emisije škodljivih snovi so se zmanjšale na nekaj odstotkov izvornih vrednosti. Izkoristki sodobnih kotlov na lesno biomaso se gibljejo od 85 do 95 odstotkov.

Ogrevanje na drva - polena

Ogrevanje na drva - polena

Polena so najbolj tradicionalna oblika goriva iz lesa. Pravilno skladiščenje in sušenje lesa vpliva na kurilno vrednost. Priporočljivo je naravno sušenje vsaj 6 mesecev na suhi sončni legi.

Izkoristki starejših kotlov na polena z naravnim vlekom se gibljejo med 55 do 70 %, medtem ko izkoristki sodobnih kotlov na polena znašajo 90 % in tudi več. Kljub temu, da so kotli na polena z naravnim vlekom tehnološko zastareli, zaradi nizke cene in nezahtevne vgradnje (cca 1.500 EUR) še vedno prevladujejo. Kotli se običajno vgrajujejo brez hranilnika toplote, kar še poslabša letni ogrevalni izkoristek. Značilnosti sodobnega kotla na polena v primerjavi s tehnološko zastarelimi kotli so:

  • prisilni vlek z vgrajenimi ventilatorji,
  • izkoristek kotla 90 % in minimalne emisije škodljivih snovi (razmejitev procesa zgorevanja na primarni in sekundarni del, kjer se koristi sodobna tehnologija razplinjevalnega zgorevanja),
  • modulacija toplotne moči kotla med 50 in 100 % pri optimalnem izkoristku kotla,
  • popolno zgorevanje (pepela med 0,5 do 1 %),
  • elektronsko uravnavanje razmerja primarnega in sekundarnega zraka s pomočjo lambda sonde),
  • obdobje gorenja enega polnjenja kotla znaša 5 - 12 ur in zmožnost ohranjanja žerjavice do 12 ur po končanem zgorevanju lesa,
  • hranilnik toplote, ki prevzame ter shrani presežno toploto iz kotla in jo odda v ogrevalni sistem, ko kotel ne obratuje (prostornina 50 litrov na vsak 1 kW ogrevalne moči).

Hranilnik toplote omogoča obratovanje kotla pri optimalni moči in podaljša njegovo življenjsko dobo. Letni ogrevalni izkoristek se izboljša, manjše so tudi emisije škodljivih snovi v okolje. Temperature dimnih plinov pri nazivni moči se pri boljših kotlih gibljejo med 130 in 170 °C.

Prednosti polen so, da je tehnologija pridobivanja in predelave enostavna. Slabost je, da potrebujemo velik, suh in zračen prostor. Iz enega 1m3 lesa dobimo v povprečju 2 nm3 polen dolžine 30 cm (nm3 pomeni nasuti meter).

Ogrevanje na lesne pelete

Ogrevanje na lesne pelete

Kotli na pelete (stiskanci iz čistega lesa) predstavljajo med vsemi kotli na lesno biomaso najvišjo stopnjo razvoja, izkoristki se gibljejo med 88 do 95 odstotki. Dostavljanje palet je v razsutem stanju s tovornjakom, prečrpavanjem peletov ali pa s pakiranjem v vrečah.

Najpogostejši način dovajanja peletov v kotel je s pomočjo podajalnega polža. Kotel mora biti sorazmerno blizu zalogovnika (< 5m). Druga možnost dovajanja peletov v kotel je pnevmatski sesanje (25 % dražje) po gibljivih plastičnih ceveh, ki omogoča dovajanje do 25 m oddaljenega kotla.

Pelete lahko uporabljamo za povprečne družinske hiše ali nizkoenergijske hiše. Povprečna hiša s porabo 2500 litrov kurilnega olja letno, bo porabila približno 5 ton peletov letno (izkoristek kotla na pelete > 90 %). Priporočljiv volumen zalogovnika za polnitev enkrat letno mora znašati 8 m3 oziroma 5 m3 za dvakratno polnjenje.

Prednost peletov je, da je njihova kakovost standardizirana, gorivo je homogeno in ima višjo kurilno vrednost (4,9 - 5,3 kWh/kg) v primerjavi s sekanci (3,7 kWh/kg). Ogrevanje s peleti je popolnoma avtomatizirano, transport je enostaven, zahtevajo manjši skladiščni prostor in so primerni za urbana naselja. Pomanjkljivost pa je praktično samo velika absorpcija vode, zato je potrebno pelete skladiščiti v suhem prostoru.

Ogrevanje na lesne sekance

Ogrevanje na lesne sekance

Sekanci so kosi sesekanega lesa veliki do 10 cm (droben les iz redčenja gozdov, veje krošenj, lesni ostanki). Lesni sekanci z vlažnostjo 20 odstotkov so trajno obstojni. Sekanci z vlažnostjo nad 30 odstotkov pa so neobstojni (gnitje, trohnenje).

Kotli na sekance se lahko zaradi samodejnega doziranja goriva (polžast prenosni sistem), zanesljivosti in udobnosti primerjajo s kotli na olje ali plin.

Pri izbiri kotla se moramo obvezno posvetovati s projektantom, da izberemo pravilno toplotno moč kurilne naprave. Kotli obratujejo optimalno pri nazivni moči, pri delni moči in prepogostih vklopih je izkoristek kotla nižji. Zato je vgradnja hranilnika toplote obvezna. Optimalno zgorevanje je v razponu 30 do 100 odstotkov nazivne moči. Avtomatski vžig goriva omogoča tudi pripravo tople sanitarne vode izven kurilne sezone. Avtomatsko odstranjevanje pepela na 2 - 4 tedne v času maksimalne obremenitve še dodatno povečuje udobje ogrevanja.

Pri izbiri kotla na sekance je potrebno izbrati tudi primerno velikost deponije. Če smo do sedaj na leto porabili 2.500 litrov kurilnega olja (25.000 kWh energije pri izkoristku kotla 80 %), znaša potrebna velikost deponije 40 m3 ob enkratnem polnjenju oziroma 25 m3 ob dvakratnem polnjenju letno.

Prednosti sekancev so, da omogočajo popolnoma avtomatizirano ogrevanje. Problem pa je relativno visoka začetna investicija v sistem centralnega ogrevanja ter velik volumen, ki ga zasedajo sekanci v zalogovniku. Sistemi ogrevanja z lesnimi sekanci so zaradi višje investicije primerni predvsem za večje moči (nad 80 kW). Za manjše moči pa je z vidika razmerja investicije in cene kuriva boljša izbira sistema ogrevanja na lesne pelete.

Ogrevanje s toplotno črpalko

Ogrevanje s toplotno črpalko predstavlja energetsko učinkovit in okolju prijazen način ogrevanja. Toplotne črpalke so naprave, ki izkoriščajo toploto iz okolice ter jo pretvarjajo v uporabno toploto za ogrevanje prostorov in segrevanje sanitarne vode. Toplota, ki jo iz okolice črpajo toplotne črpalke je v različne snovi akumulirana sončna energije, zato predstavlja obnovljivi vir energije. Toplotne črpalke izkoriščajo toploto zraka, podtalne in površinske vode, toploto akumulirano v zemlji in kamnitih masivih, lahko pa izkoriščajo tudi odpadno toploto, ki se sprošča pri različnih tehnoloških procesih.

Viri toplote za toplotne črpalke so zares povsem snovni: zemlja, voda, zrak. Proizvajalci so v zadnjem desetletju toliko napredovali da nakup takšne naprave ne predstavlja tveganja da boste kupili slab izdelek, seveda ob predpostavki da upoštevate nasvete strokovnjaka in da kupite kvaliteten proizvod priznanega proizvajalca, tukaj priporočamo evropsko poreklo.

Preberi več ...

Toplotne črpalke zrak-voda

Toplotna črpalka zrak voda

Toplotne črpalke na zrak – sistemi zrak-voda so naprave ki iz zraka prevzamejo toploto (zajamejo zrak iz okolice, mu preko izmenjevalca odvzamejo toploto ter le-to oddajo mediju – ponavadi mešanica voda-glikol; ki ga uporabimo za ogrevanje. Ta način je najcenejši od vseh treh, ima pa tudi slabost, da izkoristki pri temperaturah zunanjega zraka pod -10 stC strmo podajo.

Toplota zunanjega zraka je neizčrpen vir. Njegova slabost pa je manjša toplotna razpoložljivost v zimskem času, ko naš ogrevalni sistem potrebuje največ dovedene toplote. Kljub temu je zunanji zrak zanimiv za gospodarno izkoriščanje do temperature 0°C. Pri nižjih temperaturah nastopajo težave zaradi nabiranja sreža na uparjalniku. Zato ga najpogosteje uporabljamo kot toplotni vir pri toplotnih črpalkah, ki obratujejo v bivalentnem sistemu. Primeren je kot toplotni vir za segrevanje sanitarne vode, medtem, ko je njegovo izkoriščanje za ogrevanje prostorov primerno predvsem na področjih z milejšo klimo (pri nas na Primorskem). Za intenzivnejši prenos toplote v uparjalniku je potreben prisilen pretok zraka, zato so toplotne črpalke opremljene z ventilatorjem, ki poveča šumnost delovanja toplotne črpalke. Izkoriščamo lahko tudi toploto zraka v zaprtih prostorih, ki jih na ta način tudi hladimo. Praktičen primer takšne uporabe je hlajenje kleti.

Toplotne črpalke voda-voda

Toplotna črpalka zrak voda

Toplotne črpalke z vrtino – sistem voda-voda delujejo na principu izkoriščanja zemeljske toplote oz. podtalne vode v globini zemlje. Tukaj imamo neskončen in neprekinjen vir toplote, je pa dejstvo, da vrtina predstavlja zajeten del stroškov celotne investicije (ca. 100 EUR/m globine). Prav tako vsaka lokacija ni primerna za vrtino. Pred vsakim začetkom se je potrebno posvetovati s strokovnjakom.

Toplota podtalnice je za izkoriščanje s toplotno črpalko zelo ugoden energijski vir. Njena prednost je sorazmerno konstanten temperaturni nivo na približno od +6 do +10°C. Praviloma je njeno izkoriščanje gospodarno, če njena temperatura ni nižja od +6°C. Izvedba sistema s toplotno črpalko je tehnično zahtevnejša in povezana z večjimi investicijskimi stroški. Obvezno je potrebno zgraditi dva vodnjaka, in sicer sesalnega, iz katerega s pomočjo potopne črpalke črpamo vodo ter drugi vodnjak, ki služi kot ponor, po katerem vračamo vodo nazaj pod površje. Pred uporabo podtalnice je potrebno preveriti, kakšna sta pretok in temperatura vode, na osnovi česar določimo toplotno moč vira. Pomembna je tudi globina, na kateri je razpoložljiva voda, kajti cena vrtine z globino močno narašča. S kemično analizo je potrebno preveriti sestavo vode. Agresivna voda namreč zahteva posebne izmenjevalce toplote, kar še dodatno podraži investicijo. Preveriti je potrebno tudi smer, v katero teče podtalnica. Ponorni vodnjak mora biti na razdalji od 15 do 20 m za sesalnim, gledano v smeri toka vode. Pred izvedbo sistema je od pristojnih upravnih organov potrebno pridobiti dovoljenje za uporabo in izkoriščanje voda.

Toplotne črpalke zemlja-voda

Toplotna črpalka zrak voda

Toplotne črpalke kot zemeljski kolektor delujejo po podobnem principu kot sistem z vrtino, le da je tehnologija cenejša – na globini približno 1m se vkoplje plastična cev, ki se v stiku z zemljo segreva in tako pridobiva toplota za ogrevanje. Tukaj potrebujete dovolj prostora saj vkopana cev, za ogrevanje družinske hiše zavzame površino teniškega igrišča

Toplota, akumulirana v zemlji in kamnitih masivih, predstavlja zanesljiv vir toplote, katerega prednost je njegova konstantna vrednost razpoložljive toplote. Povprečni odvzem toplote iz zemlje na globini 1,5 do 2,0m znaša od 15 do 35W/m2. Tako potrebujemo za 1kW potrebne toplotne moči od 30-40 m2 površine. Velja tudi ocena, da mora biti površina zemlje 3-4krat večja od površine ogrevanih prostorov. Pri izvedbi je potreben večji poseg v zemljišče. Cevni prenosnik, ki predstavlja uparjalnik, je potrebno položiti v eni ali več plasteh. Cevi so lahko položene v obliki spirale, vzporedno ali na drug način. Povprečna razdalja med cevmi je približno 60 cm, delovni medij je največkrat voda oz. glikol/voda. Pred izvedbo je potrebno preveriti nivo podtalnice, velikost zemljišča ter urbanistično ureditev prostora.

Ogrevanje na kurilno olje

Ogrevanje kurilno olje

To je klasičen način, ki je še vedno v uporabi v večini slovenskih hiš in marsikje edini način ogrevanja. Če pa pri tem povemo, da je začetna investicija najcenejša od vseh ostalih virov, pridemo do zaključka da je zaenkrat olje ali plin glavni vir ogrevanja v naši državi.

Pregled stanja kotlovnic je pokazal, da je v individualnih družinskih hišah približno 65 % kotlovnic na kurilno olje mlajših od 15 let. V večini še vedno prevladujejo standardni visokotemperaturni toplovodni kotli. Sledijo jim nizkotemperaturni in kondenzacijski kotli.

Standardni kotli obratujejo z nizkim letnim ogrevalnim izkoristkom, čemu pripomore pogosto neprimerna regulacija ogrevanja. Če izvedemo dodatno toplotno izolacijo ovoja zgradbe, pri tem pa obdržimo obstoječi visokotemperaturni kotel, se lahko njegov letni ogrevalni izkoristek še poslabša. Vzrok je ta, da imajo ti kotli zelo slabe izkoristke pri zmanjšani toplotni moči. Prihranek energije, ki smo ga dosegli z izboljšanjem toplotne izolacije hiše se tako izniči.

 
Preberi več ...

Pri zamenjavi kotla ne smemo prezreti načina, kako bomo z novim kotlom pripravljali sanitarno vodo, ali je obstoječi ogrevalni sistem primeren, prav tako dimovodne naprave in regulacije ogrevanja. Iz podatkov o kotlovnicah je razvidno, da večina stanovanjskih hiš ni opremljena z ustreznimi regulatorji ogrevanja, saj je ročno reguliranih ali reguliranih s sobnim termostatom 75 % ogrevalnih sistemov. Zamenjave kotla in neustrezne regulacijske opreme, lahko stroške za toplotno energijo občutno znižamo, v določenih primerih tudi za 40 %.

Glede na temperaturni režim delimo kotele na visokotemperaturne (standardne oz. toplovodne), nizkotemperaturne in kondenzacijske.

Letni ogrevalni izkoristek novejših visokotemperaturnih kotlov ne preseže 80 %, čeprav so nazivni izkoristki kotlov pri polni tudi do 93 % in temperatura dimnih plinov izpod 180 °C. Velik padec izkoristka je pri nizkih obremenitvah v prehodnih obdobjih, kar zelo zniža letni ogrevalni izkoristek. Toplotne izgube nastanejo še zaradi oddajanja toplote skozi površine kotla v okolico in ohlajevanja kurišča skozi dimnik, ko gorilnik ne deluje. Te izgube lahko znašajo tudi do 20 % pridobljene toplote v ogrevalni sezoni, izgube skozi dimnik pa do 18 %. Približno 10 % toplote izgubimo po ceveh do ogreval.

Zaradi visokih pogonskih temperatur ti kotli niso primerni za ploskovna ogrevanja (talno, stensko). Vgradnja kotlov v standardni izvedbi na primer v Nemčiji sploh ni več dopustna.

Za razliko od standardnih toplovodnih kotlov, kjer temperatura ogrevne vode v kotlu ne sme pasti pod 55 ° C, obratujejo NT kotli z dosti nižjimi temperaturami, ki se giblje med 75 °C.in 40 °C. Količino toplote, ki jo dovajamo v ogrevalni sistem, krmilimo z nastavitvijo temperature dovodne vode, ali pa kar s temperaturo vode v samem sistemu (drseča temperatura vode v kotlu). Ustrezna regulacija uravnava temperaturo ogrevnega medija glede na zunanjo temperaturo. Mešalni ventil ni potreben, ker temperaturo ogrevne vode zvezno prilagajamo toplotnim potrebam. Izkoristki so boljši, izgube toplote v okolico in skozi dimnik so manjše, prav tako pa je manjše onesnaževanje okolja. Toplota dimnih plinov koristi samo do temperature, ki onemogoča pojav kondenzata v odvodu dimnih plinov. Temperatura kotlovne vode se lahko brez težav prilagaja zunanji temperaturi. Kotel lahko izklopimo, če toplotna ni potrebna in ga potem ponovno vklopimo iz hladnega stanja, kar občutno zniža porabo goriva.

Pri ogrevanju z nizkotemperaturnimi kotli imajo dimni plini na izhodu iz kotla že zelo nizke temperature (105 °C) na poti skozi dimnik pa se še dodatno ohladijo. Če pade temperatura pod temperaturo rosišča, se na stenah dimnika pojavi kondenzat in poškodbe dimnika so neizogibne. Kontrolo obstoječega dimnika in dimenzioniranje dimnika pri novogradnji je zato potrebno izvesti, kar pa moramo prepustiti ustreznemu projektantu. Vgradnja kondenzacijskega kotla vedno zahteva izdelavo novega dimnika. Materiali dimnih naprav morajo biti korozijsko odporni proti agresivnemu kondenzatu. Vrednost pH kondenzata kurilnega olja se giblje med 1,5 in 3. Pri kurilnih napravah manjših moči (za enodružinske hiše) lahko kondenzat odvajamo direktno v kanalizacijo. Tako približno velja za količino kondenzata pri kurilnem olju 0,1 kg/kWh v sistemu 40/30 °C. Približna letna količina nastalega kondenzata za kotel s toplotno močjo 20 kW, dobrim letnim izkoristkom, režimom ogrevanja 40/30 °C in ob upoštevanju 1500 obratovalnih ur znaša 3000 litrov. Regulacija je pomemben segment ogrevalnega sistema in ima velik vpliv na njegov izkoristek v celoti. Razen tega regulacija skrbi tudi za varnost obratovanja centralnega ogrevanja. Sodobni sistemi regulacije vključujejo mikroprocesorsko vodene elemente za prilagajanje ogrevalne krivulje zahtevam porabnika in stavbe, da se doseže optimalne vrednosti.

Ogrevalni kotli na plin

Ogrevalni kotli na plin

Proizvajalci kotlov ne stojijo križem rok, današnje plinske peči so vrhunski izdelki, z visoko stopnjo izkoristka (tudi nad 100%) in z zelo prilagodljivimi dimenzijami. Dejansko v paleti izdelkov najdete ravno pravšnjo za vaš dom ali stanovanje. Opozarjamo pa vas na nov pravilnik ki je v veljavi in ki uporabnikom nalaga nakup plinske kondenzacijske peči saj navadne plinske peči nimajo takšnih izkoristkov.

Sodobna tehnologija, predvsem na področju kondenzacijske tehnike, omogoča visoke izkoristke ogrevalnih kotlov in s tem zmanjšanje porabe goriva. Zaradi obratovanja v nižjem temperaturnem režimu so toplotne izgube kotla in toplotne izgube z odvedenimi plini minimalne v primerjavi z zastarelimi izvedbami kurilnih naprav.

 
Preberi več ...

Z ekološkega stališča je plin najprimernejši za uporabo v ogrevalnih kotlih. Zemeljski plin je kot energent cenovno ugodnejši kot utekočinjeni naftni plin, manjši so tudi investicijski stroški, ker ne potrebujemo rezervoarja z ustrezno instalacijo. Sodobni kotli na plinasta goriva so kondenzacijski. Pri kondenzacijskih kotlih izkoriščamo še kondenzacijsko toploto, zato so računski izkoristki še boljši in dosegajo teoretično ca. 111 odstotkov pri uporabi zemeljskega plina in ca. 108 do 109 % pri uporabi utekočinjenega plina (propana - butana). Tako visokih izkoristkov pri obratovanju ne dosegamo, saj zaradi spremenljivega temperaturnega režima, ki je odvisen od temperature okoliškega zraka in posledičnih toplotnih izgub (izgube z dimnimi plini, sevalne izgube, neizkoriščena kondenzacijska toplota), kotel ne obratuje z maksimalno možno stopnjo kondenzacije. Kondenzacijski kotli na zemeljski plin dosegajo normirane izkoristke do 109 %, pri ogrevalnem režimu 40/30 °C. Normiran izkoristek služi za primerjavo med kotli različnih proizvajalcev. Izračunana vrednost pove, v kolikšnem odstotku se pri obratovanju kotla v ogrevalni sezoni, vnesena energija z gorivom pretvori v koristno ogrevalno toploto.

Plinske kotle uporabljamo za ogrevanje stanovanj, etažna ogrevanja, ogrevanje enodružinske hiše ali centralno ogrevanje večstanovanjskega objekta. Namenjeni so tudi za lokalno in centralno pripravo tople sanitarne vode. Možne so vse variante. S kotli zagotavljamo samo ogrevanje ali pripravo sanitarne vode ali oboje.

V primeru, da želimo stanovanje ali enodružinsko hišo ogrevati in pripravljati toplo sanitarno vodo z enim plinskim kotlom, uporabimo kombinirani stenski obtočni kotel. Opravlja funkcijo centralnega ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode na pretočen ali akumulacijski način. Kotel namestimo na steno. Prilagojen mora biti za vgradnjo v kopalnico, kuhinjo, predsobo, itd. V družinskih hišah kotel običajno namestimo v pomožne prostore ali klet.

V prostore, ki nimajo zadostnega dotoka zraka, kjer odvod dimnih plinov preko dimnika ni možen, vgrajujemo kotle z zaprtim zgorevalnim prostorom, ki imajo koaksialni fasadni priključek ali sistem LAS.

V kondenzacijski tehniki je vloga ogrevalnih površin bistveno drugačna kot pri NT kotlih. Pri klasičnih gorilnikih je presežek zraka zaradi nepopolnega mešanja z gorivom razmeroma velik, da lahko zgori celotna količina goriva, emisije škodljivih snovi pa čim nižje. Toplotne izgube se zaradi tega povečajo, poraba goriva je večja. Sodobni kondenzacijski kotli imajo vgrajene sevalne gorilnike in modulirano regulacijo moči. Nadzor nad količino zgorevalnega zraka se izvaja z merjenjem njegove količine. Osnovna elementa regulacije sta sonda za merjenje O2 in nadzorna krmilna avtomatika. Tako se stalno nadzoruje in vzdržuje konstantna vrednost kisika v dimnih plinih ter po potrebi spreminja količina zgorevalnega zraka (regulacija 02). Izstopne temperature dimnih plinov so le 3 do 5 °C višje od temperature povratka ogrevne vode. Zaradi stalnega nadzora temperature dimnih plinov ni potreben minimalni pretok ogrevne vode skozi kotel. Vodni del kotla je tako oblikovan, da je kljub mali količini vode v kotlu (2,6/ 3,5 litra za moči 14/24 kW) prenos toplote optimalen. Kotel ima vgrajen sevalni gorilnik z nizkimi emisijami škodljivih snovi.

Prilagajanje količine plina in s tem moči gorilnika trenutnim potrebam (modulacija), se vrši s spreminjanjem vrtljajev ventilatorja (frekvenčna regulacija) za dobavo zraka. Sprememba tlaka na izstopu iz ventilatorja je referenčna veličina, ki se vodi na regulator pretoka plina. Rezultat je avtomatsko prilagajanje moči kotla in sicer od 4 do 14 kW in 6,9 do 25 kW.

Kotli so načrtovani tako, da omogočajo daljinsko upravljanje in nadzor preko mobilnega telefona ali interneta. Kondenzacijske kotle najpogosteje vgrajujemo pri novogradnjah. V starejših objektih so v večini primerov površine ogreval tudi dovolj velike, da je možno pri obnovi ogrevalnega sistema vgraditi plinski kondenzacijski kotel. Potrebno pa je pozornost nameniti tudi ustreznemu dimniku in odvodu kondenzata.

Solarno ogrevanje

Solarno ogrevanje

Tovrstno ogrevanje je okolju najprijaznejši način ogrevanja ,vendar pa ima tako kot toplotne črpalke svoje pogoje, ki pa niso zahtevni ali nemogoči. Solarno ogrevanje se kombinira z drugim virom in velikokrat nameni samo za ogrevanje sanitarne tople vode. Vse kar potrebujete je sončna lega in prostor za ustrezen akumulator tople vode.

Za dimenzioniranje solarnih sistemov za pripravo tople sanitarne vode in podporo ogrevanju, uporabljamo različne računalniške programe, s katerimi na osnovi simulacij določimo osnovne paremetre posameznih elementov sistema in tudi površino SSE - sprejemnikov sončne energije. Približno velja, da je potrebna površina SSE za pripravo tople sanitarne vode in podporo ogrevanju za štiričlansko družino minimalno dvakrat večja od sistema, ki velja samo za pripravo tople sanitarne vode, pri čemer pokrivamo manj kot 10 % potrebne toplote za ogrevanje.

Sistem s kombiniranim hranilnikom toplote je sestavljen iz SSE, regulacijske in varnostne opreme, kombiniranega hranilnika toplote, ki je izveden kot hranilnik v hranilniku, dodatnega izvora toplote (električni, plinski, oljni ali kotel na trdna goriva), ogrevalnega kroga in regulacijske enote

 
Preberi več ...

Takšen sistem se najpogosteje uporablja, ker omogoča neodvismo skupno delovanje obeh krogov (za pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje). Sistem omogoča tri vrste obratovanja:

  • solarni sistem služi za ogrevanje in za pripravo tople sanitarne vode,
  • dodatni izvor toplote služi samo za ogrevanje, solarni sistem pa za pripravo tople sanitarne vode,
  • dodatni izvor toplote služi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode.

V primeru, da je sončno sevanje zelo močno, potrebe po toploti za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode pokrivamo samo s solarnim sistemom. Solarni sistem lahko obratuje neodvisno glede na dodatni izvor toplote, kar omogočimo s tropotnimi ventili.

V primeru, da sončno sevanje ne zadostuje za pokrivanje ogrevanja in priprave tople sanitarne vode, skupne potrebe po toploti(ogrevanje in priprava tople sanitarne vode) pokriva dodatni izvor toplote. Delovanje obtočnih črpalk (kroga dodatnega izvora toplote in kroga ogrevanja) je omogočeno preko temperaturnih tipal, ki pošljejo signal regulacijski enoti.

V primeru, da sončno sevanja ni dovolj močno, toplotne potrebe za pripravo tople sanitarne vode pokrivamo s solarnim sistemom, medtem ko ogrevanje pokrivamo z dodatnim izvorom toplote.

V primeru, da je sončnega sevanja dovolj, da se vzdržuje potrebna temperatura sanitarne vode, dodatnega vira ni potrebno vključiti. V primeru, ko temperatura sanitarne vode pade pod želeno vrednost,da avtomatska regulacija preko temperaturnih tipal signal za vključitev dodatnega izvora toplote.

Sistem s slojnim hranilnikom in vmesnim hranilnikom je sestavljen iz SSE, regulacijske in varnostne opreme (solarni krog), bivalentnega slojnega hranilnika toplote (izvedenega z dvema prenosnikoma toplote), vmesnega hranilnika toplote, dodatnega izvora toplote (električnega kotla, kotla na plin, olje ali trdno gorivo), kroga ogrevanja in regulacijske enote. Solarni sistem najpogosteje služi za pripravo sanitarne vode. Ko je dosežena želena temperatura, se preostalo toploto vodi v vmesni hranilnik toplote in nato preda ogrevnemu mediju ogrevalnega sistema. V primeru, da sončno sevanje ni dovolj močno za pripravo tople sanitarne vode, se del ogrevnega medija iz kroga dodatnega izvora toplote preusmeri k drugemu prenosniku toplote v solarnem hranilniku toplote.

Sistem z vmesnim hranilnikom toplote je sestavljen iz SSE, regulacijske in varnostne opreme (solarni krog), vmesnega sprejemnika z dvema prenosnikoma toplote, kroga dodatnega izvora toplote, dodatnega izvora toplote (električnega kotla, kotla na plin, olje in trdno gorivo), kroga ogrevanja, prenosnika toplote za pripravo sanitarne vode in regulacijske enote. Osnovna značilnost sistema je, da se v hranilniku toplote nahaja ogrevni medij, priprava sanitarne vode pa se zagotovi po pretočnem načinu, preko zunanjega prenosnika toplote.

OSEBNO

Urban Vrbančič, strokovni vodja projektov
"Peleti me grejejo že 8 let."
Urban Vrbančič, strokovni vodja projektov
energetski svetovalec

ANKETA

Koliko je debelina izolacije na vaši hiši?

  • nimamo izolacije
  • 5 cm
  • 10 cm
  • 15 cm
  • več kot 15 cm
Referencni objekti
KONTAKTIRAJTE NAS