IZVAJAMO ENERGETSKE OBNOVE STAVB
PO VSEJ SLOVENIJI
T: 
041 / 632 776
 
051 / 251 910
 
051 / 327 996

STREHE

Skozi streho zgubite 2/3 toplote

Skozi streho zgubite 2/3 toplote

Več kot 70% vseh stavb ima premalo izolirane strehe ter podstrešja. Ta investicija se vam najhitreje povrne.

Nujni ukrep varčevanja z energijo je izolacija strehe ali podstrešja, ki pa jo zaradi skritih površin skoraj vsi spregledajo. Zato na pokličite. Preverili bomo vašo streho oz. podstrešje, dobavili in montirali vam bomo za vas najprimernejšo izolacijo te ustavili ogromno odtekanje denarja skozi vašo streho.

Izvedemo vam lahko izolacijo s spodnje ali zgornje strani strehe, možno pa je tudi vpihavanje izolacije v medstrešino.

Pokličite nas, brezplačno vam bomo svetovali in skupaj našli pravo rešitev.

Izolacija strehe

Izolacija strehe

Velik del zunanje površine zgradbe predstavlja streha. Streha je že zaradi svoje velikosti pomemben dejavnik pri zagotovitvi ugodne energetske bilance zgradbe, saj se skoznjo pozimi izgublja skoraj dve tretjini vse izgubljene toplote, poleti pa vdira nezaželena vročina.

Izolacija podstrešja

Izolacija podstrešjaZa toplotno izolacijo strehe je bistvenega pomena, ali je podstrešje bivalno. Če v prostoru pod streho ne bivamo, v njem ne potrebujemo ustrezne klime in izolacija strehe ni potrebna, pač pa moramo izolirati tla podstrešnega prostora. Izolacija tal je občutno cenejša od izolacije cele strehe. Najhitreje opravimo izolacijo tako, da na tla podstrehe preprosto položimo 20 do 30 centimetrov izolacijskega materiala. Priporočamo, da je material negorljiv. Tal ne izoliramo zaradi klime v podstrešnem prostoru, pač pa zato, da prek stropa zgornjega nadstropja ne bo uhajala toplota.
Če podstrešni prostor uporabljamo za shranjevanje različnih stvari in ga zato občasno obiščemo, moramo premisliti o pohodnosti izolacijske plasti. Večina izolacijskih materialov namreč ni odporna na pritiske, ki nastajajo pri hoji, in se zato lomi ali kako drugače propada, vrednost izolacije pa pada po vsakokratni hoji po njej. Če po podstrešju večkrat hodimo, je treba izbrati pohodne izolacijske materiale, primerne za izolacijo tal, jih zaliti s plavajočim estrihom ali čeznje položiti pohodne plošče vsaj tam, kjer bomo hodili. Za podstrešne prostore je najbolj primeren suhi estrih.
Vedeti je treba, da s takšnim načinom izolacije stropa proti podstrehi v prostoru pod podstreho pridobimo ugodnejšo klimo. Prostor je toplejši in prijetnejši, potrebna energija za ogrevanje manjša. Sam podstrešni prostor pa nič ne pridobi, v njem vladajo podobne temperaturne razmere kot zunaj.

Izolacija bivalnega podstrešja-mansarde

Izolacija bivalnega podstrešja-mansardePovsem drugačen in bolj poglobljen pristop zahteva izolacija strehe, če imamo podstrešni mansardni prostor namen uporabljati kot stanovanjski prostor. V ta namen moramo zagotoviti ustrezno klimo za prijetno bivanje, torej temperaturo okoli 20°C in relativno zračno vlago nekje v obsegu od 40 do 60 %. To pa so precej visoke zahteve, če poznamo razmere tik pod streho. Streha je ogromna nagnjena površina, na katero velik del dneva sončni žarki padajo skoraj pod pravim kotom, posebej še na del strehe, ki je obrnjen proti jugu. V vročih poletnih dneh lahko temperatura tik pod strešniki preseže 80 °C, še posebej če so strešniki temno obarvani. V najbolj kritičnih poletnih dneh je temperaturna razlika med primarno in sekundarno stranjo izolacije kar 50 do 60 °C. Pozimi temperaturne razlike niso tako izjemne, v naših podnebnih razmerah največ 30 do 40 °C, v povprečju pa okoli 20 °C. Izolacijo strehe zato načrtujemo za poletne razmere in njeno vrednost tudi najbolj občutimo poleti, ko preprečuje prekomerno segrevanje stanovanja pod njo.

Potrebna debelina izolacijske plasti je bistveno večja od debeline izolacijske plasti, ki smo jo uporabili na zunanjih zidovih. Vedeti je treba, da že sam zunanji opečnati zid nekaj pripomore k nižji toplotni prehodnosti, na strehi pa takšnega zidu ni. Strešniki so zaradi majhne debeline slabi toplotni izolatorji, kovinski strešniki pa celo dobri toplotni prevodniki, poleg tega so tudi temperaturne razmere bolj ekstremne. Zato strokovnjaki priporočajo izolacijo v debelini od 25 do 30 cm.

Tolikšne debeline izolacije ne moremo preprosto spraviti med škarnike ali špirovce, ker so, vsaj v enodružinskih hišah, premalo debeli. Njihova debelina je nekje od 15 do največ 20 cm. Zato izolacijo spravimo med škarnike in pod njih, če je možno. Pri zelo nizkem prostoru nam namreč lahko pride prav vsak centimeter stojne višine. Obstaja tudi možnost, da špirovce na zunanji strani povišamo z dodatnimi trami in tako pridobimo dovolj prostora za vgraditev izolacije. Toda ta rešitev zahteva predelavo cele strešne konstrukcije vključno z zaključnimi obrobami. Lahko pa nad škarnike položimo izolacijske plošče v tako trdni obliki, da so pohodne in prek njih lahko neposredno pritrdimo letve, ki nosijo strešnike.

S prej opisanimi težavami se srečujemo, kadar načrtujemo prenovo že obstoječega podstrešja, ki ni bilo grajeno z mislijo, da bodo v tem prostoru kdaj živeli.

Prav je, da pri pripravi podstrešja za bivanje ne pozabimo na paroprepustnost prostora. Moderni materiali za izolacijo strehe omogočajo prepustnost za vodno izparino, s čimer je prostor bolj prijeten za bivanje, kot če bi bil nepredušno zaprt. Vodna izparina tudi v tem primeru, podobno kot čez zunanji zid, prehaja prek plasti strešne izolacije navzven in se izgublja v ozračju. Toda za to moramo poskrbeti s pravilno izbiro materialov tako, da prepustnost materialov za vodno paro narašča od znotraj navzven. Vsaka napaka se lahko maščuje z zastajanjem vodne pare, kondenzacijo in propadom izolacijskega sloja. Zato načrtovanje paroprepustne strešne izolacije praviloma zaupamo strokovnjakom, izvedbo pa samo uveljavljenemu podjetju z ustreznimi certifikati in izkušnjami. Kljub temu priporočilu si poglejmo, kako je v prerezu videti dobra paroprepustna izolacija strehe. Plasti si oglejmo z notranje strani navzven v smeri potovanja vodne izparine:

  • Z notranje strani najprej naletimo na stensko/stropno oblogo, ki je lahko lesena ali iz mavčnokartonskih plošč. Tik pod njo je nosilna konstrukcija, ki jo nosi.
  • Sledi parna ovira. To je sodobna folija iz umetnega materiala, ki ima sposobnost, da deloma zadržuje vodno izparino, a njenega vdora v naslednji, izolacijski sloj ne preprečuje. Njena naloga je v izolacijski sloj spustiti ravno toliko vodne pare, kolikor jo lahko prehaja prek izolacije navzven in izpari v ozračju. Zato je izbira parne ovire odvisna od paroprepustnosti in debeline izolacije. Parno oviro je treba položiti zelo natančno in s posebnimi lepilnimi trakovi zatesniti vsa stična mesta in mesta, kjer zaradi inštalacij folijo predremo. Ena sama napaka lahko pokvari ves trud, zato je zatesnitev parne ovire med najbolj kritičnimi točkami pri paroprepustni izvedbi strešne izolacije!
  • Za parno oviro sledi izolacija debeline od 25 do 30 cm. Lahko je v razsutem stanju, v obliki plošč ali zvitkov.
  • Na zunanji strani je prek izolacije položena paroprepustna folija, ki vodni izparini iz izolacijskega sloja pušča prosto pot. Tudi ta folija spada med sodobnejše pridobitve gradbene fizike in opravlja še vsaj dve nalogi: ščiti izolacijo pred zamakanjem pri okvari strešne kritine in pred vetrom, torej ima tudi vlogo sekundarne kritine in vetrne zapore. Prava izbira parne ovire pred izolacijo in paroprepustne folije za njo, glede na debelino in paroprepustnost izolacije, je glavni ključ za uspeh. Deskanje strehe, razen če ga ne zahteva tip strešne kritine, ni nujno potrebno!
  • Nad paroprepustno folijo sledi najprej vzdolžno letvanje in nato še prečno letvanje, ki drži strešno kritino. Na ta način med strešniki in izolacijo pridobimo nekaj centimetrov prostega prostora, v katerem moramo z odprtinami na kapu in pri slemenu strehe zagotoviti ustrezen pretok zraka. V tem zračnem sloju izpari vlaga, hkrati pa je dodaten sloj, ki ločuje poleti izredno vroče strešnike in izolacijo.

Takšni izvedbi strehe z zračnim slojem pravimo prezračevana streha. Za streho nad bivalnim prostorom je prezračevana streha edina prava izbira.

Opečne kritine

Opečne kritine
Opečna kritina je ena starejših in danes najpogosteje uporabljanih kritin za zaščito stanovanjskih objektov, še posebej samostojnih enodružinskih gradenj. Izdelana je iz gline, kar ji zagotavlja njeno kakovost, obstojnost in jo uvršča med ekološka gradiva. Teža opečne kritine je nekje med 38 in 45 kg/m² za stiskane strešnike in med 52 in 65 kg/m² za vlečene strešnike.
Primerna je tako za pokrivanje klasično grajenih objektov kot tudi montažnih objektov.
Danes so v uporabi predvsem tri vrste opečnih kritin, in sicer:
1. Bobrovci:
Imajo kot opečna kritina najdaljšo tradicijo in so primerni predvsem za pokrivanje streh z naklonom med 35º in 40º. Je gladek opečni strešnik s polkrožnim, danes vse pogosteje tudi ravnim ali koničastim spodnjim robom. Najmanjši strešni naklon, pri katerem je uporaba bobrovcev še primerna, je 33º, največji pa 60º, pri čemer je potrebno dvojno prekrivanje, kar pomeni, da so strešniki druge vrste podloženi s strešniki prve vrste in delno prekriti s strešniki naslednje vrste.
2. Opečni zarezniki:
V sredini prejšnjega stoletja so začeli deloma nadomeščati opečno kritino, predvsem zaradi večje cenovne dostopnosti. Opečni zarezniki so kot kritina razmeroma težki, težji od opečne kritine, kar je treba upoštevati že pri samem načrtovanju strešne konstrukcije. Najmanjši dopustni naklon, pri katerem je uporaba opečnega zareznika še mogoča, je 25º.
3. Korci:
So opečni strešniki z žlebasto obliko, pri kateri se žlebina oži v eno stran. Pri polaganju je eden položen z žlebom navzgor in drugi z žlebom navzdol. Najprimernejši so za strehe z naklonom 25 do 30º, dovoljeni pa med najmanjšim naklonom 18º in največjim 45º. Pri nižjem naklonu se polagajo v malto, pri višjem naklonu strehe pa se pritrdijo na letve s kljukami ali vijaki. Pri nas se najpogosteje uporabljajo na primorskem, kjer zaradi svoje teže dobro kljubujejo vetru in burji, hkrati pa imajo lastnosti, ki se dobro odzivajo tako v mrazu kot v vročini.
Poleg klasičnih strešnikov je moč na tržišču kupiti tudi druge strešne oz. opečne elemente in celo razne dekorativne strešne elemente (petelin, sova, orel, krogla, križ,…)

Pogosto je med opečno kritino tudi upoštevana betonska kritina, ki praktično opravlja enako funkcijo, ima zelo podoben izgled kot opečna kritina, in se tudi samo malenkostno razlikje od nje. Beton je eden izmed težjih gradbenih materialov, zato se je betonske kritine neupravičeno prijel sloves »težke kritine«. Dejansko je teža betonske kritine primerljiva s težo opečne kritine. Optimalni naklon strehe za pokrivanje z betonsko kritino je 20 do 45º, najmanjši možni naklon pri katerem je uporaba betonske kritine še mogoča, je 17 º, največji možni naklon pa 67 º. V uporabi sta predvsem dve različici betonskih strešnikov:

Kovinske kritine

Kovinske kritine
Kovina se kot material za pokrivanje streh vse bolj uveljavlja šele v zadnjem obdobju. Kovinska kritina je primerna za strehe vseh naklonov, tako zelo položne strehe (npr. streha naklona 8º) kot tudi izredno strme strehe (npr. streha naklona 90º). Prednosti kovinske kritine so:
  • majhna teža;
  • elastičnost;
  • visoka stopnja odpornosti na ogenj;
  • kakovostna toplotna in zvočna izolacija;
  • hitra in lahka montaža;
  • dolga življenjska doba (približno 50 let).
Danes na tržišču prevladujejo predvsem štiri izvedbene različice kovinske kritine, in sicer:
  • Strešne plošče iz različnih kovin: kot material se uporabljajo predvsem aluminij, cink in pocinkana pločevina, primerne so za širok razpon naklonov streh in so na voljo v različnih barvah in oblikah.
  • Kritina iz pocinkane galvanizirane jeklene pločevine: je kritina, ki je primerna za težje podnebne razmere, zaradi svoje dodatne zaščitne plasti iz umetne smole in mineralnega granulata.
  • Toplotno izolacijske plošče: so ena izmed kritin z najdaljšo življenjsko dobo in posebej primerne za sanacijo starejših ostrešij. Sestavljene so iz pocinkane ali aluminijaste obarvane pločevine, na katero je na spodnji strani nanesen poliuretanski obrizg, za izjemno izolativnost pa poskrbi plast mineralne volne.
  • Toplotno izolacijske gradbene plošče: sestavljene iz dveh jeklenih pocinkanih ali aluminijastih obarvanih pločevin, med katere je nameščena plast steklene ali kamene volne in zaščitna alu folija. Dobra lastnost je visoka izolativnost plošč, ki nudi uravnavanje temperaturnih razmer podstrešja in kakovostno zvočno izolacijo. Kritina je primerna za strešne naklone od 5º dalje. Na tržišču je na voljo v različnih dimenzijah in barvah.

Kritine iz bitumenske lepenke - „tegola“

Kovinske kritine

Strešna obloga iz bitumenske lepenke se je sprva uporabljala zgolj za pokrivanje streh objektov, ki niso bili namenjeni trajnemu bivanju oz. so morali biti le-ti v tem primeru opremljeni z dodatnimi toplotno-izolacijskimi sredstvi. Danes je, po številnih izboljšavah in dodelavah, bitumenska lepenka primerna za pokrivanje vseh vrst streh. Sestavljena je iz plasti bitumna, steklene koprene in keramičnega ali mineralnega agregata.

Prednosti kritine iz bitumenske lepenke so predvsem v majhni teži, visoki odpornosti proti ognju in vsem ostalim težavnim vremenskim pogojem, hkrati pa se ponaša z dolgo življenjsko dobo. Kritine iz bitumenske lepenke ni treba dodatno vzdrževati.

Primerna je tako za strehe z manjšim nagibom kot tudi za navpične dele streh. Uporablja pa se na strehah z naklonom med 11º in 90º.

Kritina iz bitumenske lepenke se polaga na lesen opaž, lahki cement, vezano ali iverno ploščo, pritrjuje se z žeblji, slemena, robove, grebene in žlote se oblikuje s posebnimi elementi, ki so na voljo na tržišču.

Ravne strehe


Ravna streha je najzahtevnejša oblika strehe. Vodotesno izvedbo ravne strehe z naklonom do 5º danes omogočajo sodobna gradiva in tehnologije gradnje, vendar pa lahko pri neustrezni izvedbi ravne strehe pride do zamakanja v konstrukcijo stavbnega objekta.

Ravna streha ima, tako kot vsaka druga, nalogo, da dežju prepreči vdiranje v notranjost zgradbe. Pri izvedbi ravne strehe je potrebno poskrbeti za kvalitetno izvedbo s posebnimi plastmi za izenačenje tlaka pare, ki poskrbijo za odvajanje manjših množin vlage iz betona zgornjega nadstropja v zunanji zrak in z zaporo pare, ki zagotavlja tesnjenje proti dvigajoči se vlagi. Potrebna je tudi posebna plast toplotne izolacije, ki varuje strop najvišjega nadstropja pred uhajanjem toplote in prevelikim toplotnim vplivom od zunaj. Streha naj bo večslojna, z dvojnimi ali trojnimi plastmi tesnilnih sredstev kot so bitumenska lepenka, ki je lahko kombinirana s steklenimi ali tekstilnimi vlakni. Nenazadnje pa je izredno pomembna tudi površinska zaščita strehe, pri čemer je na vrhnji strešni plasti tanka peščena plast, položena na posebno maso, kateri sledi nasutje peska. Sodobni izvedbi ravne strehe pa so namenjene tudi posebne plošče za ravne strehe, ki jih s posebnim lepilom namestimo na betonsko ploščo.

Ravna streha je posebej primerna za izvedbo lože ali terase v zgornjih bivalnih prostorih stanovanjskega objekta ali celo za namestitev zimskega vrta. Dodatna površina daje podstrešnemu stanovanju pomembno dodano vrednost in povezuje uporabnika z naravnim okoljem, ki je sicer, v višjih nadstropjih, od njega lahko precej oddaljen. Na ravni strehi si je mogoče celo ustvariti vrt ali zunanji bivalni kotiček, ki je lahko prijaznejši in intimnejši od naravnega.

Vlaknocementne plošče

Vlaknocementne plošče
Vlaknocementne plošče so ena izmed najlažjih strešnih kritin iz naravnih materialov. Vlaknocement je z vlakni armiran cement, ki je v nestrjenem stanju praktičen za oblikovanje, v strjenem stanju pa visoko obstojen v vseh vremenskih razmerah. Vlaknocementne plošče so tako gospodarna in funkcionalna kritina, ki je namenjena pokrivanju streh, od industrijskih objektov, gospodarskih poslopij, stanovanjskih zgradb, še posebej priporočljiva pa za sanacijo azbestnih strešnih kritin.
Prednosti vlaknocementnih plošč so zlasti v:
  • izredno majhni teži in visoki trdnosti;
  • gospodarnosti;
  • enostavni obdelavi in montaži;
  • paropropustnosti;
  • visoki elastičnosti;
  • negorljivosti;
  • visoki odpornosti na različne vremenske razmere.

Glede na izvedbo sta na tržišču na voljo dve različici:

  • Ravne vlaknocementne plošče: ki so primerne za strehe z naklonom od 15º naprej in se polagajo v obliki enojnega ali dvojnega pokrivanja.
  • Valovite vlaknocementne plošče: ki so primerne za pokrivanje streh z naklonom od 7 º naprej.

Poleg klasičnih plošč za prekrivanje streh so na voljo razni dodatni strešni elementi iz vlaknocementa, kot so ločne plošče, slemenjaki, kapne obrobe, čelne obrobe, zidne obrobe, grebeni. Plošče so lahko nebarvane, na voljo pa so tudi v različnih barvnih odtenkih in so lahko barvane v masi ali zgolj površinsko. Pritrjuje se jih na leseno podporno konstrukcijo z vijaki.

OSEBNO

Robert Seme, strokovni vodja projektov
"Varčujmo z energijo"
Robert Seme, strokovni vodja projektov
energetski svetovalec

ANKETA

Koliko je debelina izolacije na vaši hiši?

  • nimamo izolacije
  • 5 cm
  • 10 cm
  • 15 cm
  • več kot 15 cm
Referencni objekti
KONTAKTIRAJTE NAS